Ljubil sem jo. Ko se je smejala, je zaprla modre oči, ki so bile, kot da se na njih barva še ni osušila. Takrat sem se zazrl v njen obraz, prepričan, da bo čez njeno lice zdrsela solza sreče in za seboj pustila nežno modro sled. Ljubil sem jo. Ne vprašajte, zakaj.(R.Kerševan - Dajmo se nekomu)