Tvoje telo, obraz, objem še vedno pogrešam, ampak občutka hrepenenja se skoz otresam. Komi čakam, da konc bo te tegobe, hrepenenja. Komi čakam, da se rešm blemov, trplenja! Pa čeprov si tebe najbol na svetu želim, raj k te vidm hitr stran zbežim! Raj čist osamljeno življenje živim, k pa da me spet zajebeš...pa sam še bol trpim! Sovražm, da me maš čist prebrano, sovražm da k sva skp me skoz gledaš nasmejano. Točn veš kdaj in kok se pučutm izdano, in točn veš kok rada bi, da biu bi spet z mano! Najbol me je strah tega, da me za rezervo maš, in strah me je, da se z drugo za vogalom igraš. Vedno čakam sam da iskrenost iz tebe prišla bo, k mi boš reku..lubi skp bova al pa sorry..nč ne bo! Vsak dan mi folk sam slabe stvari govori in me sprašujejo : a hočš da te še bl srčk boli? Nihče ne podpira, da midva skupi bi bla, Najina ljubezn za vedno je odšla!!!: